Bolgari

Bolgári so slovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija (Moesia) in Trakije, ki sta vključevali tudi ozemlja Srbije ter Makedonije . Svoje ime so dobili po turškem plemenu, ki je v 7. stoletju zavojevalo ozemlje danešnje severovzhodne Bolgarije in Dobrudže in ustanovilo Podonavsko Bolgarijo, ločeno od svoje pradomovine na severni obali Črnega morja, ki je znana kot Stara Velika Bolgarija, ter se pomešalo s slovanskim prebivalstvom in tako ustvarilo nov bolgarski narod s slovanskim jezikom. Potomci prvotnih turških Bolgarov, ali Prabolgarov, so Čuvaši ob srednji Volgi. Danes Bolgari govorijo bolgarščino, južnoslovanski jezik, na katerega sta močno vplivali srednjeveška in sodobna grščina, ter - čeprav v dosti manjši meri - osmanska turščina. Zaradi svojih stikom z Bizantinskim cesarstvom so danes Bolgari pretežno pravoslavne krščanske vere.

Nazivi

1. Khana Siuvigi
2. Khan
3. Kavkhan
4. Ichirgu boil
5. Bagatur
6. Bagain
7. Tarkan
8. Bori Tarkan

Specialna enota: Duhovnik

Narod ima sledeče bonuse:

• +10% prozvodnja lesa;
• 10% cenejši lokostrelci;
• moznost oskrbe ranjenih vojakov ce jih ce vsaj 150 v bitki (200 za druge narode).

Franki

Po razpadu zahodnorimskega cesarstva so posesti na ozemlju frankovske države, ki so nekdaj pripadala rimskemu plemstvu, prevzeli frankovski kralj s svojim plemstvom. S tem so pridobili veleposestva vključno z delovno silo (koloni in sužnji). Del posestev je obdržalo nekdanje rimsko plemstvo, ali pa so se na njih naselili svobodni kmetje, ki so živeli v velikih družinah v okviru vaških občin - mark. Z uzakonitvijo pravice do zasebne lastnine zemlje so se pričele večati premoženjske razlike med kmeti. Tako so revnejši kmetje začeli iskati podporo močnejših oblastnikov, saj so bili izpostavljeni vojaškim in ekonomskim pritiskom. Še v času rimskega imperija je to privedlo do nastanka patrocinija - revni kmetje so v zameno za zaščito predali svojo zemljo mogočnejšemu posestniku - patronu in tako postali odvisni od njega. Tudi premožnejši so iskali zaščito pri še premožnejših in oblikovala se je specifična družbena hierarhija. Enako se je zgodilo tudi v frankovski državi. Merovinški kralji so predajali kraljevsko zemljo v trajno last svojim pristašem kot nagrado. Taka posest se je imenovala alod. To se je dolgoročno izkazalo za negativno, saj je moč Merovingov z zmanjševanjem njihovih posesti padala, kar predstavlja enega od razlogov, da so kasneje krmilo države prevzeli Karolingi. Zadnji Karoling, ki je v frankovski državi opravljal le funkcijo majordoma, Karel Martel (714-741) (njegov sin Pipin Mali (741-768) se je že oklical za kralja), je uvedel pomembno spremembo v družbeni ureditvi. Dele kraljeve in samostanske zemlje je razdelil v uživanje svojim pristašem, ki so se izkazali v vojaški službi. Zraven so spadali tudi kmetje, vezani na zemljo. Tako zemljo so imenovali fevd. Plemiči, ki so sprejeli fevd, so se obvezali, da bodo služili vojsko za svojega seniorja (podeljevalca fevda). Dobili so ime vazali. .

Nazivi

1. Vladar
2. Princ(Kralj)
3. Baron
4. Grof
5. Hersog
6. Plemič
7. Vitez
8. Delegat (diplomat)

Specialna Enota: Battle-axeman

Germani

Kelti so na vrhuncu svoje moči obvladali prostor od Britanije do Male Azije, ekonomsko in vojaško pa so bili enakovredni Rimljanom. Germani so v primerjavi s Kelti bili ekonomsko nerazviti in imeli nekoliko slabšo oborožitev, a sčasoma so postali bolj disciplinirani in oblikovali lastne bojne formacije (merjaščeva glava in ščitni zid). Zakaj so Rimljani lahko premagali Kelte in ne Germanov? “glavni vzrok germanske zmage je bil propadanje rimskega imperija, vzrok keltskega poraza pa je bil ta, da se je Rim v tistem obdobju vzpenjal. Germane pa je pred porazom v obdobju vzpenjanja Rima rešila tudi njihova ekonomska nerazvitost.” Germanija je bila nerazvita in v njej Rimljani niso imeli česa pleniti. Skratka ni bila vredna truda, še posebej po rimskem debaklu v Tevtoburškem gozdu. Germani tudi niso dopustili Rimljanom, da bi izkoristili njihove medsebojne plemenske spore (kar je npr. Julij Cezar s pridom izkoriščal v boju proti Keltom), poleg tega pa je rimski imperij postajal vedno bolj germaniziran s tem, ko je v rimski vojski bilo vedno več germanskih vojakov.

Nazivi

1. Emperor
2. Recks(King)
3. Baron
4. Graf
5. Hersog
6. Markgraf
7. Vikont
8. Delegate (diplomat)

Specialna enota: Teutonski vitez

Le v 2. in 3. svetu narod ima sledeče bonuse:

• +10% proizvodnja zeleza
• 10% cenejša konjenica
• Menjalni bonus - trgovci lahko nosijo do 10% več surovin, notranji market-koeficient 0.03 (0.02 za druge narode).

Poljaki

Prvi dosežek je zaključek opatijske cerkve Saint Denis blizu Pariza. Zgrajena je bila v 8. stoletju in je bila stara stavba, ki jo težko uvrščamo v gotiko. Začeli so jo obnavljati leta 1140, zaključena pa je bila leta 1144. Tu se je uveljavil gotski stil, kjer se prvič vidi rebraste oboke, opornike, vzporedno razporejene kapele, razširjen obok in veliko vitražev. Cerkev vsebuje latinski križ, obočna polja so pravokotna in imajo navkriž rebra. Peter Parlerj je spoznal, da majhna polja postanejo kostrukcije zase in rebra so postala okrasi za cerkev. Zunanjost pa prekriva množica drobnih in paličastih členov, ki poudarjajo višino stavbe. Ta cerkev je kasneje navdihnila vse poznejše arhitekte po Evropi. Kraljeva galerija v katedrali postavlja francoske kraljeve prednike proti Kristusovim prednikom. Po izročilu velja Saint-Denis za rezidenco Karla Velikega. Z gotsko katedralo se v Franciji zviša narodna zavest in spoštovanje do kraljeve družine. Ili-de-France: Novo zahtevo po oblasti francoskega kraljestva predstavlja širjenje misli o novi katedrali Ili-de-France. Ta katedrala je podoba in zemeljska predstavitev Jeruzalema, tukaj mistika približuje človeka k Bogu. V katedrali se tako prikažejo: svetlobna mistika (Hugo de Saint-Victor), čaščenje Marije (kot Notre-Dame, posvečena naši ljubi gospe) in sholastika, ki je imela sintetične programe. Na tak način so se pri gradnji gotskih katedral zbrale vse umetnosti, od teologije in znanstvenih sintez do okamenele podobe poznega srednjega veka. Canterburry je eden najlepših primerov gotske katedrale v Angliji. Zgrajena je bila leta 597, uničena pa v požaru leta 1067, potem pa so jo prenovili v normanskem stilu. Ima prečno ladjo, za katero je značilno navpično paličje in je v stilu pozne angleške gotike. V prečni ladiji so vitraži iz let 1178-1200, ki upodabljajo prednike Kristusa in Adama. Sainte Chapelle: zgradili so jo leta 1240, kot dvorno kapelo Luisa XI. Zgradil jo je Pierre de Montreuil v Parizu. Je en sam visok prostor s steklenimi stenami.

Nazivi

1. Vladar
2. Kralj
3. Baron
4. Graf
5. Hersog
6. Markgraf
7. Vikont
8. Delegat

Specialna enota:Mečevalec

Le v drugem in tretjem svetu ima narod sledeče bonuse: